BOGOVI

·         Odin – vrhovni bog, najstarejši in najmočnejši med vsemi bogovi

·         Thor (tudi Vignir) – bog groma in najstarejši Odinov sin.

·         Baldr – najbolj priljubljen med bogovi, sin Odina in Frigg, Nannin mož, Forsetijev oče

·         Bragi – sin Odina in Gunnlög, hčere velikana Suttunga.

·         Heimdall (tudi Hallinskidi ali Gullintanni) – bog mostov, bil naj bil sin devetih mater, ki so med seboj sestre

·         Tyr – bog vojne

·         Loki (tudi Lopt ali Hvedrung) – pravzaprav ni bog, čeprav živi z njimi v Asgardu; ognjeni velikan

·         Vidar – sin Odina in velikanke Grid. Je drugi najmočnejši bog poleg Thora. Očetovo smrt bo maščeval z umorom volka Fenrisulfa.

·         Njord – bog morja

·         Freyr (tudi Frö, Atridi in Menglad, včasih mu je bilo ime Yngvi)

·         Freyja (tdui Mardell ali Syr) – boginja ljubezni in lepote

·         Frigg (ali Hlin) – Odinova žena, mater mnogih bogov

·         Henir (Ve) in Lodur (Vili) – Odinova brata, ki sta mu pomagala ustvariti svet in ljudi

·         Ull – bog zime; Sifin sin in Torov pastorek. Je najboljši je drsalec in strelec.

 

·         Freyr (bog sonca in dežja)

·         Aegir (bog morja)

·         Alaisiagae (Valkire, boginja vojne)

·         Elli (boginja stare dobe in dednosti)

·         Balder (Bog lepote)

·         Forseti (Bog meditacije)

·         Hod (Bog slepih (slep je tudi sam))

·         Vili (Brat Odina; vrhovni podbog)

·         Sif (Žena Thora)

·         Idun (Boginja jabolk mladosti)

·         Ragnarök ("somrak bogov") je v nordijski mitologiji zaporedje dogodkov, napovedano v pesnitvi Völuspá, ki pripeljejo do velike bitke. V njej se spopadejo bogovi in ostala mitološka bitja, konča pa s smrtjo večine glavnih božanstev (Odin,Thor, Týr, Freyr, Heimdallr in Loki). Bitki sledijo številne naravne katastrofe, ki svet uničijo in potopijo.

·         Po ragnaröku se svet znova rodi, zavladajo mu preživeli bogovi, človeški rod pa se nadaljuje. Ragnarök je v nordijski mitologiji izjemnega pomena in je kot tak že dolgo predmet akademskih razprav. O njem govorita predvsem Poetična Edda, sestavljena iz starejših virov v 13. stoletju, in Prozna Edda, ki jo je v 13. stoletju napisal Snorri Sturluson.