Bojevniki,
ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanije in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem-to obdobje se imenuje tudi
vikinška doba.
Začetek vikinškega obdobja sega nekako v sredino 8. stoletja, roparske pohode pa so prva začela
ljudstva z ozemlja današnje Norveške, kakih 50 let za njimi pa so jim
sledila še plemena z Danske. Prve dežele, ki so občutile vikinško pest, pa so bile
današnja Velika Britanija, Frankovska država, kasneje pa še Irska, kjer so se Vikingi prvič
tudi ustalili. Najbolj znana vikinška naselbina na tem otoku je Dublin, ki so ga ustanovili leta 841. Okoli leta 850 nastanejo tudi prva vikinška naselja na britanskem otoku.
Prvo naselje je bilo nekakšno vojaško oporišče na otoku Thanet v izlivu Temze. V nekaj naslednjih letih
so Vikingi z Danske zasedli cel severovzhodni del britanskega otoka in tam
ustanovili deželo, ki se je je prijelo ime Danelaw,
saj so tam veljali danski zakoni in običaji. Po veliki bitki pri Ashingtonu leta 1016, v kateri so Vikingi
porazili Wesseškega kralja edmunda 2., pa so Vikingi zasedli cel
Otok. Okoli leta 800 so s svojimi ladjami prodrli globoko na ozemlje
današnje Francije. V enem od takih pohodov so leta 845 opustošili celo Pariz, leto kasneje pa še mesta Verdun,Toul ter Troy.
Približno v istem
času so Vikingi pripluli tudi na skrajni zahod Evrope in plenili po Portugalski in Španiji, kjer so se za nekaj
časa celo naselili v izropani Sevilji, od koder so jih kasneje sicer
odgnali Arabci, a so se Vikingi
vedno znova vrnili.
Švedski Vikingi so se, za
razliko od danskih in norveških, podali na vzhod (prek Baltika) in od tam po
plovnih rekah v osrčje vzhodne Evrope. Po tej poti so prišli vse do Črnega morja in Bagdada. Za nekaj časa so
zasedli Kijev in Novgorod ter
obvladovali vse ozemlje ob Dnjepru in Volgi. Tam so se počasi asimilirali in čez čas izginili.
Amerika
Med vsemi plemeni so
najdlje na zahod prišli norveški Vikingi, ki so že v osmem stoletju pristali na Shetlandsekm otočju, okoli leta 870 pa
so poselili tudi Islandijo, kjer so kmalu
oblikovali neodvisno državo in oblikovali prvi znani parlament na zahodu, imenovan Alting.
Leta 985 pa
vikinški poglavar Erik Rdeči ustanovi kolonijo na Grenlandiji, od koder je okoli
leta1000 na zahod odplul
Erikov sin Leif
Eriksson, ki je priplul do polotoka Labrador,
kjer je na griču, poraslem z divjo trto ustanovil kolonijo, ki jo je poimenoval po tej rastlini - Vinlandija. Kolonija je sicer propadla, ko
so jo Vikingi zaradi nenehnih napadov ameriških domorodcev (t.i. Skaerlingov)
zapustili le tri leta po ustanovitvi.Sicer pa so bili odkriti tudi dokazi o
trgovanju med vikingi in staroselci.
Ni komentarjev:
Objavite komentar